Izpoved državljana BiH, ki se je boril za Rusijo, končal pa v ukrajinskem ujetništvu

Državljan Bosne in Hercegovine Selver Hrustić, ki se je lani pridružil ruski vojski v upanju, da bi si s tem izboljšal položaj po težavah z zakonom v Nemčiji in BiH, se trenutno nahaja v ukrajinskem zaporu, poroča Detektor.ba.

"O tem, da bi se pridružil vojski, sem razmišljal že prej, ko sem bil v azilu v Nemčiji. Azilni postopek se ni zaključeval in k vojski me ni vodila želja po bojevanju, temveč iskanje načina, kako bi se lahko boril za svoje pravice," je Hrustić povedal v intervjuju za Detektor.ba.

Njegov primer je v javnost prišel 17. januarja, ko je ukrajinski portal United24 Media objavil njegovo izpoved. V njej je razkril, da se je ruski vojski pridružil septembra leta 2025. Gre za prvi javno znani primer državljana BiH, ki je po sodelovanju v ruski vojski končal v ukrajinskem ujetništvu.

Hrustić je za Detektor še povedal, da je v Moskvi bival že leta 2022, ko je skušal vzpostaviti stik z rusko vojsko prek organizacije, znane po rekrutiranju prostovoljcev. "Nekaj stikov je bilo, vendar jih nisem zanimal. Bosanec, musliman in podobno. Že takrat so imeli v medijih slab ugled," je dejal.

Kot pravi, je v tistem času našel Dejana Berića, čigar videoposnetke je spremljal na YouTubu, in ga pozneje kontaktiral, ko je bil v azilu v Nemčiji. "Leta 2023 mi je rekel, naj ne prihajam, ker so bile informacije o meni v Rusiji še vedno slabe. Ko sem bil leta 2022 v Moskvi, je FSB uradno sumil, da delam za Nato. Ker sem delal v evropski službi, so menili, da sem prišel opravljat naloge zanje," je pojasnil Hrustić in dodal, da ga je sogovornik hkrati opozarjal, da je vojna izjemno nevarna, piše Detektor.

Detektor je že prej potrdil, da je Hrustić tudi pred zadnjim odhodom večkrat bival v Rusiji, o čemer je poročal na družbenih omrežjih. Berić, s katerim je bil v stiku, ima po navedbah Detektorja vlogo pri rekrutiranju srbskih prostovoljcev za rusko vojsko, o dogajanju na bojišču pa redno poroča prek Telegrama in YouTuba, kjer mu sledi več tisoč ljudi.

Hrustić je povedal, da je na moskovsko letališče prispel 4. septembra ponoči. "Na letališču sem policiji, ker sem vedel, kako poteka postopek, povedal, da se želim pridružiti vojski," je dejal. Nato so ga pridržali na policijski postaji, zatem pa so ga s civilnim vozilom peljali na več lokacij po Moskvi, kjer je urejal potrebno dokumentacijo, navaja Detektor.

Kasneje so ga odpeljali na vojaški oddelek, kjer je podpisal predpogodbo. "Še isti dan smo zapustili Moskvo in odšli v Avangard. To je nekaj podobnega vojaški šoli za otroke. Tam smo bivali, medtem ko je FSB preverjal dokumente. Če si želel, si se lahko tudi malo uril," je pojasnil. Pogodbo je podpisal 18. septembra. "Od takrat naprej si vojak," je dodal.

Čeprav je sodelovanje v vojnah v tujini po zakonodaji kaznivo za državljane Bosne in Hercegovine in Srbije, je Hrustić kljub temu končal na bojišču v Ukrajini. Boril se je na območju okoli mesta Kupjansk-Vuslovij, kjer je bil tudi ujet. "Na začetku vsi mislijo, da je vse v redu in da ni težko. Ko pa prideš na fronto, se vse hitro spremeni. Devetdeset odstotkov ljudi se želi vrniti. To ni tisto, kar so pričakovali," je dejal.

Podatki državnega ukrajinskega centra za vojne ujetnike, ki jih je pridobil Detektor, kažejo, da se na ruski strani v Ukrajini bori približno 200 ljudi z Balkana.

"Pošiljajo ljudi v smrt brez vsakršnega sočutja"

Svojo izkušnjo v ruski vojski je opisal kot izjemno slabo, saj da so na vojake gledali, "kot da niso ljudje". "Pošiljajo ljudi v smrt brez vsakršnega sočutja. Vedno se držijo iste logike in nikoli ne spreminjajo načrta. Pošiljajo nas po istih poteh, kjer nas droni vedno na istih mestih pobijajo. Tako se to vleče mesece, oni pa nočejo ničesar spremeniti," je povedal.

Dodal je, da je bilo na fronti pogosto pomanjkanje pitne vode. "Vode pogosto ni dovolj. Hrane je, a voda je vedno problem. Industrijske vode za pranje ali kopanje sploh ni. Preživiš, kakor veš in znaš," je dejal.

Na vprašanje, ali bi se vrnil v Rusijo, je odgovoril, da ne, saj bi po njegovih besedah znova končal na bojišču.

Medtem je Oddelek za terorizem Tožilstva BiH od državne agencije za preiskavo in zaščito (SIPA) zahteval preverbo navedb, povezanih s Hrustićem. Zunanji minister BiH Elmedin Konaković je konec januarja na novinarski konferenci povedal, da so informacije, ki prihajajo iz Ukrajine, skope, in napovedal srečanje s Hrustićevim očetom.